Ob tretji obletnici delovanja organizacije Dobra Družbe, vidimo priložnost analiziranja utripa spolne  industrije v Sloveniji.

V trilogiji člankov bomo predstavili nekaj primerov, zaradi katerih smo na dan 16.3.2021 pozvali tudi zakonodajalno telo Republike Slovenije, k ureditvi nedoločenega pojma “izkoriščanja prostitucije” na kar je opozorilo Višje sodišče v Ljubljani v zadevi “Leskovšek”.

V nadaljevanju bomo predstavniki Dobre Družbe poskušali na čim bolj razumljiv način  predstaviti posamezne primere v smislu povezav med njimi na področju veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji in njenih pomanjkljivosti- na kar pa predstavniki Dobre Družbe opozarjamo že od samega začetka našega delovanja. 

1/3 – 16.3.2021 – Primer: Erotični masažni salon 2017 (12.00)

2/3 – 22.3.2021 – Veronika, Red & Black – Drago Leskovšek (12.00)

3/3 – 30.3.2021 – Marina Sauna Club, Wellness & Spa (postopek pred sodiščem še ni zaključen) (12.00)

Dejstvo je, da je v Sloveniji že od leta 2003 seksualno delo dekriminalizirano ter od  leta 2008 delno regulirano v obliki dejavnosti prostitucije (SKD-08 96.090).
Erotične masaže pa regulirane kot poklic (SKD08 – 96.040, SKP-08 5169).

Ob vseh medijskih objavah o izkoriščanju prostitucije, zvodništva in sužnjelastništva se vsak racionalen človek vpraša, kako da še vedno prihaja do takšnega obsega kršitev človekovih pravic in posledično tudi zakonodaje.?

Odgovor na vprašanje je – kakor vsak življenjski problem – večplastni:

  • Večinoma gre za pravno nepismenost ljudi, kateri se bodisi ne zavedajo možnosti zakonitosti izvajanje teh dejavnosti, bodisi zaradi nezmožnosti zagotoviti si ustreznih pravnih storitev.
    Izjeme pa niso niti izogibanja organizatorjev seksualnega dela pred davčnimi obveznostmi, ki pa- kot kažejo naši podatki- izhajajo tudi iz strahu pred kazenskimi pregoni, ki bi- kot posledica prijave dejavnosti- lahko doleteli izvajalce te industrije.
  • Dodatna ovira je (še vedno!) stigmatizacija pred javnimi evidencami za izvajalce storitev te industrije, kar jih naredi, poleg vseh ostalih razlogov, še ranljivejše..
    Osveščanju širši javnosti in predvsem izvajalcem seksualnega dela o njihovih pravicah, je bilo v preteklosti namenjenega zelo malo javnega prostora, tematika pa kot takšna potisnjena na obrobje kot marginalna tema.

Kot na začetku povedano, bomo opisali tri različne primere iz sodne prakse v Republiki Sloveniji, od katerih sta dva primera že pravnomočno zaključena, v enem primeru pa sodni postopek še poteka.
 

Govorimo o pravnih osebah, katere so opravljale dejavnosti na področju seksualne industrije in bile zaradi tega v kazenskih postopkih zaradi “zlorabe prostitucije” in “trgovine z ljudmi”.

Podjetja, katera so do uvedbe kazenskih postopkov oz. ustavitve njihovih dejavnosti plačevala davščine in prispevke nemalo zaposlenim, so tudi zaradi neurejenega zakonodajnega področja utrpela hude poslovne posledice.
Hude posledice pa so utrpeli tudi izvajalci znotraj teh podjetij, ki so zaradi zgoraj navedenega izgubili službe, osebne dohodke in se ob vsem tem znašli še v obsežnih kazenskih postopkih. 

Prelomnica na tem področju se je -za Republiko Slovenijo- zgodila 27.6.2020 v kazenskem postopku “Leskovšek”, znotraj katerega je Višje sodišče v Ljubljani poslalo zelo močno sporočilo, ki je -po vsebini-  hkrati poziv zakonodajalcu k ureditvi več kot očitno nedoločenega pojma “izkoriščanja prostitucije”.

Predstavniki organizacije Dobra Družba, se bomo v tem delu intenzivno vključevali v razvoj in urejanje problematike na tem področju, saj je po mnenju vlade Republike Slovenije:

“Pred sprejetjem morebitnih zakonodajnih rešitev na tem področju treba opraviti poglobljeno razpravo s strokovno in drugo zainteresirano javnostjo ter predstavniki spolnih delavcev in delavk.”

(Odgovor na poslansko pobudo Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z legalizacijo prostitucije 10.1.2019 – Številka: 00105-17/2018/5 vlade republike Slovenije)

Glede na  sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne :29.6.2020, ki je bila podlaga za naš poziv zakonodajalcu po ureditvi pravno nedoločenega pojma prisilne prostitucije, predstavniki Dobre Družbe upamo in si želimo,da se bodo v tem delu  končno izpeljali tisti potrebni ukrepi, ki bodo to pravno nedorečenost sanirali in tako omogočili pravnim osebam, ki znotraj svojih dejavnosti zagotavljajo  (so zagotavljali) zakonito nudenje oz. izvajanje prostitucije, nemoteno poslovanje, osebam, ki se želijo s prostitucijo ukvarjati, pa (končno) priznalo pravico do samoodločbe in s tem zavarovalo njihovo avtonomijo v širšem smislu. 

Z veseljem bomo sodelovali tudi z morebitnimi drugimi organizacijami, ki predstavljajo delavce v industriji za odrasle, o vsem pa bomo sproti obveščali širšo zainteresirano javnost. 

16.3.2021 – Primer: Erotični masažni salon 2017

1/3 – Primer: Erotični masažni salon 2017

VSL Sklep X Kp 26592/2017

ECLI:SI:VSLJ:2019:X.KP.26592.2017

Višje sodišče-  oprostilna sodba (prisilna prostitucija, trgovina z ljudmi)

http://www.sodnapraksa.si/?q=%20Kp%2026592/2017&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111439758 

  • V primeru iz leta 2017 t.i. primer “Erotični masažni salon” je šlo za izvajanje sexualnih dejavnosti erotične masaže – zaposleni so bili v delovnem razmerju kot erotični maserji (SKP-08 Erotični maser – dodano 2015) in prostitucij slednjo je kot dejavnost  praviloma izvajal lastnik pravne osebe. 

Druga pravna oseba, katera je bila samozaposlena in povezana na podlagi pogodbe o sodelovanju, pa je bila po očitkih tožilstva domnevna žrtev. 

  • Podjetje je imelo registrirane vse potrebne dejavnosti:
    * 96.040 – erotična masaža / prav tako so bili vsi udeleženi zavarovani in zaposleni kot erotični maserji
    * 96.090 – prostitucija

Tožilstvo je obtoženega bremenilo  “izkoriščanja prostitucije” v sostorilstvu z drugoobtoženim, kateri je bil v podjetju zaposlen.
Sodišče je spoznalo, da ne gre za “klasično prostitucijo”, prav tako je dejavnost erotične masaže ter poklic erotični maser/maserka umestila v prostitucijo (na podlagi delne razlage pojma prostitucija v kazenskem zakoniku).
Erotične masaže in “body to body” masaže so spolna dejanja in kot takšna umeščena v pojem prostitucije.
Ugotovilo se je, da so zaposleni za svoje delo prejemali plačilo v obliki plače. 

Sodišče na drugi stopnji se je strinjalo s pritožnikom, da so se izvajale masaže,  katere so urejena dejavnost in so bile registrirane v zakonito ustanovljenem pravnem subjektu.


Sodišče je ugotovilo, da tudi na podlagi vsebine Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti in vsebina Uredbe o standardni klasifikaciji poklicev 2008 (v kateri je bil v letu 2015 v seznam poklicev vnesen poklic „erotični maser“) ne omogoči zaključka, da je šlo v predmetni zadevi za zakonito dejavnost, prav tako pa je sodišče navedlo, da “v Republiki Sloveniji prostitucija ni legalizirana oziroma regulirana”, kar je ali v popolnem nasprotju z ugotovitvijo na podlagi javno dostopnih podatkov SKD-08 in SKP-08 da je:
– Erotično maserstvo, katero ima določeno dejavnost in poklic legalizirano.

– Prostitucija, pa je delno regulirana v obliki obrti, oz. podjetništva, oz. samozaposlitve. 

Državno tožilstvo je v navedeni zadevi abstraktno “napolnilo” zakonsko normo v zvezi z  “ekonomskim izkoriščanjem” v zvezi z delitvijo dobička od plačanega zaslužka iz naslova prostitucije in njo povezanih spolnih dejanj. 

Sodišče je na podlagi analitičnega pristopa, poslovne dokumentacije, izpovedi prič, FURS-a, zavoda za zaposlovanje, vrednotenja in logičnih povezav- zaključilo, da finančno okoriščanje z izvajanjem prostitucije ni dokazano. 

Relevantne okoliščine pri tem so bile tudi ugotovitve, da so bili vsi sodelujoči  odrasle, polnoletne osebe in so vedele  kakšno delo bodo opravljale. 

Obtoženi  je/so – poleg javnega linča ter kazenskega postopka, kateri  je potekal skoraj tri leta (med tem so nekateri obtoženi bili v preiskovalnem priporu tudi eno leto),utrpeli širše posledice, ki so se kazale tudi na poslovnem področju in sicer so imeli blokirano poslovanje, zadržana sredstva in premoženje, na osebnem nivoju pa so utrpeli  poslabšanje psihičnega stanja do te mere, da so nekateri morali poiskati tudi strokovno pomoč in obiskovati osebne terapevte.  

Vpleteni v sodni proces, danes razočarani nad državo in sodstvom, se zaradi globokih posledic in kršitve njihovih osnovnih, človekovih pravic, ne želijo javno izpostavljati.  

 Ljudje, posamezniki, kateri so v Sloveniji bili eni od začetnikov legalne industrije za odrasle, so morali čez nepredstavljive inkriminatorne procese, zato je prav, da se sledje obelodani v imenu ljudi, kateri vstopajo v to industrijo z namenom reševanja svojih ekonomskih stanj in jim to omogoča pravica do samoodločbe.

Organizacija Dobra Družba smo ljudje, ki nam je dovolj neresničnih, zavajajočih informacij, pomanjkljivega obveščanja in ideološkega zavajanja v zvezi s komercialnimi oblikami spolnosti in zabavno industrijo za odrasle. Naša načela in praksa izhajajo iz naših izkušenj, izkušenj resničnih ljudi na resničnih delovnih mestih.

Predstavniki Dobre Družbe ugotavljamo, da je na tem področju – ne glede na (že) delno zakonsko urejenost, še vedno potrebno dodelati del nedoločenega področja, ki ga izpostavlja tudi Višje sodišče v Ljubljani (XKp13636/2016)  in hkrati s tem tudi poenotiti sodno prakso v Republiki Sloveniji.

PRIPONKA:

Predsednik organizacije Dobra Družba
Žiga Sedevčič



Comments (2)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.* označuje zahtevana polja